Spominska prireditev: 25 let dvojezičnih krajevnih tabel na Gradiščanskem | 25 ljet dvojezične seoske table u Gradišću

OEVZ
Sep 13
Branje traja 3 min

Narodnostna politika v evropskem kontekstu | Narodnosna politika u europskom kontekstu

Sporočilo za javnost

Großwarasdorf/Veliki Borištof – Wien/Dunaj, 13.9.2025

Spominska prireditev: 25 let dvojezičnih krajevnih tabel na Gradiščanskem | 25 ljet dvojezične seoske table u Gradišću - Narodnostna politika v evropskem kontekstu | Narodnosna politika u europskom kontekstu

Großwarasdorf/Veliki Borištof, 12. september 2025 – Center avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) in občina Großwarasdorf/Veliki Borištof sta vabili k jubilejni prireditvi „25 Jahre zweisprachige Ortstafeln im Burgenland - 25 ljet dvojezične seoske table u Gradišću“ (25 let dvojezičnih krajevnih tabel na Gradiščanskem).

Na kraju prve dvojezične krajevne table, ki je bila julija 2000 postavljena v Großwarasdorfu/Velikem Borištofu, so župan Martin Karall, generalni sekretar CAN-a Josef Buranits, nekdanji zvezni minister Niki Berlakovich in nekdanji zvezni kancler Wolfgang Schüssel počastili ta zgodovinski mejnik.

Župan Karall je poudaril pomen krajevnih tabel za hrvaško narodno skupnost in izpostavil, da je priznanje države svojim narodnim skupnostim in večjezičnosti s tem postalo vidno. Josef Buranits je spomnil na to, da je postavitev tabel predstavljala veliko olajšanje in da je dolgoletni, aktivistični protest – zlasti iz strani aktivistične mladine in Hrvaškega akademskega kluba – končno le rodil sadove.

Niki Berlakovich je pripovedoval o takratnem odporu politike in opozoril na to, da kljub soglasemu sklepu sosveta narodnih skupnosti v roku sedmih let ni prišlo do nobene uresničitve. Šele vlada pod vodstvom zveznega kanclerja Schüssla je udejanjila postavitev. “Pokazalo se je, da je bilo prebivalstvo Gradiščanske veliko bolj odprto do postavitve kot so to bili mnogi gradiščanski politiki – javni protesti so popolnoma izostali.”

Wolfgang Schüssel je pohvalil sodelovanje s takratnim deželnim glavarjem Karlom Stixem in kritiziral, da je republika kljub obvezam iz državne pogodbe potrebovala čez 45 let za izvedbo.

Učenke in učenci dvojezične srednje šole Großwarasdorf/Veliki Borištof so poskrbeli za glasbeno spremljavo med prireditvijo. Med poukom so se ukvarjali s pravicami narodnih skupnosti, izdelali znake povezane s tematiko in te tudi predstavili.

V okviru okrogle mize, ki je sledila, so bile v središču pozornosti teme: vidnost jezika, izobraževanje in uradni jezik v evropskem kontekstu. Predsednik CAN-a Marian Wakounig je otvoril mednarodni del prireditve z besedami: “Dvojezične krajevne table so vidni znaki. Vsak dan nas opominjajo, da so jezik, kultura in identiteta del naše skupne zgodovine in prihodnosti. So simboli priznanja, pa tudi obveznosti: pravice narodnih skupnosti ne smejo biti obrobna tema, temveč jih je treba razumeti kot temelj živete demokracije.”

Julian Nyča, pripadnik Lužiških Srbov, je predstavil pobude za vidno dvojezičnost v Lužici – to so med drugim dvojezični napisi na javnih zgradbah, železniških postajah in kolesarskih poteh. Pohvalil je, da je tudi na Gradiščanskem nekaj občin uvedlo dvojezična imena ulic.

Pravnik in strokovnjak za mednarodno pravo narodnostnih manjšin Roman Roblek, Koroški Slovenec, je moderiral razpravo in potegnil vzporednice s položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Govorni:ce so večkrat izpostavil:e kulturno raznolikost, ki so jo narodne skupnosti v Avstriji gojile skozi generacije, kot dragocen del avstrijske identitete.

Joži Buranić je od zvezne vlade in dežele zahteval ofenzivno jezikovno politiko, da bi zagotovili preživetje jezikov narodnih skupnosti. Člen 7 državne pogodbe za to ni dovolj, saj vsebuje le minimalne določbe o zaščiti in enakopravnosti na različnih področjih. Posebej pomembno je izobraževanje, še posebej dvojezično šolstvo na Dunaju – „od vrtca do mature“. Tudi pedagoško izobraževanje vzgojitelj:ic mora vključevati koncept večjezičnosti. Zahtevano je bilo, da se prenovi zastareli zakon o narodnih skupnostih, skupni načrt za razvoj jezikov na Gradiščanskem pa bi bil dobrodošel naslednji korak.

Deželni svetnik Heinrich Dorner je opozoril na teme narodnih skupnosti, ki so zasidrane v vladnem programu, in poudaril pomen skupnega reševanja vsakodnevnih izzivov, npr. s spremembo voznega reda avtobusov za boljšo dostopnost dvojezične srednje šole v Großwarasdorfu/Velikem Borištofu.

Nekdanji predsednik parlamenta Andreas Khol je poročal o svoji takratni posredni podpori odvetniku Vouku v boju za dvojezične krajevne table, da bi jih lahko izterjal pred vrhovnimi sodišči. Predvsem je poudaril pomen večjezične vzgoje v zgodnjem otroštvu in opozoril na pozitivne osebne izkušnje v svoji družini.

Martha Stocker iz Južne Tirolske je poudarila, da so potrebne pozitivne, jasne pravne podlage s strani države, hkrati pa mora obstajati tudi volja za prenašanje jezika v narodni skupnosti, da se lahko razvijejo skupne strategije za prihodnost.

Za konec je Wolfgang Schüssel pozval, da narodne skupnosti oblikujejo medsebojne mreže, določijo skupne prioritete in izdelajo nove predloge, da skupaj pridobijo politične večine.

Kot simboličen znak so prireditelji udeležen:kam podijske diskusije podarili novo publikacijo „Die Geschichte der Burgenländischen Kroaten“ (Zgodovina gradiščanskih Hrvatov), da bi poglobili znanje o hrvaški narodni skupnosti.