Slovesnost CAN z jasnimi zahtevami do politike

5 days ago

Branje traja 5 min

Tiskovna izjava

Izjava za medije | Presseaussendung | Sajtóközlemény

Tisková zpráva | Tlačová správa | Presejakero arbitschajipe

Slavnostna prireditev na Univerzi na Dunaju – CAN praznuje svoj obstoj s prominentnimi slavnostnimi govorniki in zahteva neprekinjeno dvojezično izobraževanje, novo kodifikacijo Zakona o narodnih skupnostih in dvojezično sodstvo brez vrzeli; predstavljen nov priročnik o koroških Slovenkah in Slovencih

Dunaj, 14. oktobra 2026 – S slavnostno prireditvijo v Veliki slavnostni dvorani Univerze na Dunaju je Avstrijski center narodnih skupnosti (ÖVZ) v torek zvečer, 13. oktobra 2026, praznoval 40-letnico svojega obstoja. Zvezni predsednik Alexander Van der Bellen, zvezna ministrica Claudia Bauer in Harald Stauder (Južnotirolska ljudska stranka) so se uvodoma z video sporočili obrnili na goste. Nadaljnje pozdravne besede so izrekli zvezni minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr, Suzana Lep Šimenko, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije, ter Milan Bošnjak, posebni pooblaščenec Republike Hrvaške za manjšine v tujini. Med gosti so bili predsednik Državnega zbora Walter Rosenkranz, veleposlanice in veleposlaniki sosednjih držav, poslanke in poslanci ter predstavnice in predstavniki z različnih področij narodnih skupnosti. Leta 1985 ustanovljeni CAN zastopa skupne interese šestih avtohtonih narodnih skupnosti Avstrije.

Priznanje zveznega predsednika, zvezne ministrice in Južne Tirolske

V svojih video sporočilih so zvezni predsednik Alexander Van der Bellen, zvezna ministrica Claudia Bauer in Harald Stauder počastili štiri desetletja trajajoče delo Centra avstrijskih narodnih skupnosti. Poudarili so njegov pomen kot skupne platforme avtohtonih narodnih skupnosti Avstrije, ki združuje njihove interese in jim zagotavlja posluh v politiki in javnosti. Claudia Bauer je napovedala uvedbo Foruma narodnih skupnosti za novelacijo Zakona o narodnih skupnostih ter konkretne pobude za boljšo vidnost narodnih skupnosti v javnosti. Harald Stauder je poleg tega poudaril, da Južne Tirolke in Južni Tirolci že od njegovega nastanka zelo cenijo sodelovanje s CANom, tudi na mednarodni ravni.

Wakounig: „Politika narodnih skupnosti je evropska politika“

Predsednik CANa, Marian Wakounig , je goste pozdravil v vseh jezikih narodnih skupnosti. V središče svojega govora je postavil povezanost ljudi, „nekaj, česar ne najdeš v nobeni bilanci“. Kot koroški Slovenec je govoril tudi v slovenščini: „Moj materni jezik zame nikoli ni bil meja, temveč vedno most. In prav to želim vsem jezikom naših narodnih skupnosti. Kajti ene stvari ne smemo pozabiti: kjer se jeziki srečujejo, ne rastejo zidovi, temveč mostovi, po katerih stopamo drug k drugemu.“ Z ozirom na sosednje države in Južno Tirolsko je ugotovil: „Kjer narodne skupnosti dobro živijo, uspevajo tudi odnosi med državami.“ Hkrati je opomnil: „Jezik živi le, če se govori. Kultura živi od vsakega trenutka, ki ga delimo. In pravice narodnih skupnosti živijo le, če jih nosi vsa družba.“ Narodne skupnosti bogatijo državo gospodarsko, družbeno in duhovno: „Narodne skupnosti so zato skupno bogastvo vse naše države. To bogastvo je treba ne le ohranjati, temveč ga tudi prepoznati, ceniti in razvijati za prihodnost.“

Wiederkehr: Spodbujati dvojezičnost

Zvezni minister Christoph Wiederkehr se je zavzel za krepitev dvojezičnega šolstva in predšolske vzgoje, tako na Dunaju kot na Koroškem in Gradiščanskem. „Izobraževanje ustvarja možnosti in dodatne perspektive,“ je dejal Wiederkehr. Predstavil je jasno vizijo za zvezno prestolnico: neprekinjeno izobraževalno ponudbo v jezikih narodnih skupnosti. Pri tem gre za vse izobraževalne ustanove, od vrtcev do mature. Cilj je „še naprej spodbujati dvojezično posredovanje kulture in jezika narodnih skupnosti“. Poudaril je svojo zavezanost narodnim skupnostim: „Če je dobro narodnim skupnostim, je dobro tudi demokraciji.“

Lep Šimenko: Ohraniti materni jezik in identiteto

Slovenska ministrica Suzana Lep Šimenko je v svojem pozdravnem nagovoru počastila štiri desetletja centra in njegovo vlogo pri povezovanju in zastopanju narodnih skupnosti v Avstriji. Poudarila je pomen ohranjanja maternega jezika, kulture in narodne identitete. Prav tako je izpostavila medsebojno spoštovanje in sodelovanje, ki bogatita avstrijsko družbo in prispevata k njeni raznolikosti. Njen obisk je poleg tega poudaril pomen rednega dialoga med Slovenijo in Avstrijo.

Bošnjak: Hrvatice in Hrvati kot most med državama

Milan Bošnjak, posebni pooblaščenec Republike Hrvaške za manjšine v tujini, je poudaril strateški pomen CANa za Republiko Hrvaško. CAN je platforma, s katero Hrvaška tesno sodeluje pri vprašanjih narodnih skupnosti. Nadalje je opozoril na evropske obveznosti Avstrije, ki izhajajo iz Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin. Hrvaški jezik, ki je hkrati uradni jezik Evropske unije, je treba ohranjati, ceniti in dejavno spodbujati. „Dialog in medsebojno razumevanje sta temelj močne družbe, soodločanja in združene Evrope,“ je dejal Bošnjak. Poleg tega je izpostavil odlične dvostranske odnose med Avstrijo in Hrvaško. Pomemben most med državama pri tem nenazadnje predstavlja avtohtona hrvaška narodna skupnost v Avstriji.

Buranits: Izobraževanje, sodstvo, financiranje

Generalni sekretar CANa Jože Buranits je v svojem slavnostnem govoru potegnil bilanco. Center je označil za „kritični in glasni glas avstrijskih avtohtonih narodnih skupnosti“. Novelo Zakona o narodnih skupnostih iz julija 2026, ki zdaj ustavnopravno navaja vse avtohtone narodne skupnosti, je ocenil kot prvi pomemben korak h krepitvi pravic narodnih skupnosti, hkrati pa zahteva novo kodifikacijo zastarelega in nezadostnega Zakona o narodnih skupnostih. Osnova za to bi lahko bil skupno izdelani strokovni predlog CANa iz leta 2009. „Vse, kar delamo, mora doseči ljudi,“ je dejal Buranits. Težišče svojega dela CAN usmerja na Forum narodnih skupnosti, ki ga je napovedala zvezna ministrica Bauer, ter na zagotovitev in razširitev šolske ponudbe na Dunaju.

Stvarno kritiko je Buranits izrekel glede razmer na Koroškem: „Na tem mestu je treba jasno povedati, da mnogim koroškim Slovenkam in Slovencem dostop do dvojezičnega sodstva – kljub obveznostim iz državne pogodbe – še vedno ni omogočen.“

Na področju izobraževanja CANa zahteva neprekinjeno ponudbo v jezikih narodnih skupnosti od vrtca do mature, okrepljeno predvsem na Dunaju. Delovna skupina s podporo Ministrstva za izobraževanje je že ustanovljena. Model evropske šole za narodne skupnosti ni primeren, je pojasnil Buranits: „Cilj mora biti, da se na podlagi pedagoškega in organizacijskega modela šole Komenský najde ustrezna, predvsem finančna rešitev za narodne skupnosti na Dunaju.“

Glede splošnega financiranja dela narodnih skupnosti je ugotovil: „Finančnih sredstev pa ne smemo krčiti in jih je treba vedno prilagajati inflaciji.“ Republiki Sloveniji, Republiki Hrvaški in Ministrstvu za izobraževanje se je zahvalil za dolgoletno sodelovanje in podporo.

Nov priročnik o koroških Slovenkah in Slovencih

Marija Wakounig z Univerze na Dunaju, sama koroška Slovenka, je predstavila nov, posodobljen priročnik o narodni skupnosti z naslovom Kärntner Sloweninnen und Slowenen/Koroške Slovenke in Slovenci. Nastal je v sodelovanju s CANom ter s Centrom za Avstrijo in srednjo-vzhodno Evropo (Österreich und Ostmitteleuropa Zentrum) Univerze na Dunaju. Skupaj z mladima zgodovinarjema Simonom Urbanom in Davidom Ressmannom je vodilno sodelovala pri vsebinski zasnovi in prestrukturiranju knjige.

Več kot 143 strani obsežno delo ponuja utemeljen celovit pregled razvoja narodne skupnosti. V tej izdaji je posebej izpostavljena vloga žensk v zgodovini narodnih skupnosti – vidik, ki je bil v dosedanjih raziskavah premalo zastopan. Marija Wakounig je poudarila, da razumevanje jezika in kulture predstavlja nujno osnovo za zagotovljen obstoj identitete od osnovne šole do visoke šole. Priročnik je na voljo prek CANa.

Štiri desetletja skupnega glasu

CAN je leta 1985 ustanovila ekipa okrog koroškega Slovenca Karla Smolleja; leta 1986 so bile združene vse narodne skupnosti. „Med največje uspehe sodi to, da nam je uspelo vprašanje avstrijskih narodnih skupnosti narediti splošno dostopno,“ je dejal Smolle.

Glasbeno so večer v jezikih narodnih skupnosti oblikovali Supreme Quartett in Marko Blascetta. Povezovanje je prevzel Roman Roblek.