Publikacija: 50 let Zakona o narodnih skupnostih – in še vedno brez rešitve

Na tiskovni konferenci 27. 5. 2026 v Celovcu/Klagenfurtu je bila predstavljena publikacija »50 let Zakona o narodnih skupnostih – in še vedno brez rešitve«, ki obravnava aktualno stanje avstrijskega Zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976. V središču dogodka je bila poglobljena predstavitev publikacije s strani avtorja, odvetnika mag. Rudija Vouka, ki je izpostavil ključne vsebinske poudarke ter osvetlil zgodovinski razvoj, pravni okvir in prihodnja področja ukrepanja.

Ob mag. Vouku so na odru sodelovali tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Inzko, predsednik Centra avstrijskih narodnih skupnosti ddr. Wakounig ter predstavnik založbe Hermagoras/Mohorjeva, Adrian Kert. Ta široka strokovna in institucionalna sestava je omogočila vključitev različnih perspektiv – od znanstvene analize preko prakse narodnopolitičnega delovanja do založniške izvedbe. Udeleženci razprave so publikacijo soglasno ocenili kot pomemben prispevek h kritični obravnavi veljavnega Zakona o narodnih skupnostih.

V razpravi je bilo posebej poudarjeno, da publikacija ni namenjena zgolj koroškim Slovencem, temveč nagovarja vse avtohtone narodne skupnosti v Avstriji. S tem se izpostavlja, da številni izzivi – denimo na področjih izobraževanja, medijev, uprave ali javne vidnosti – presegajo posamezne skupnosti. Publikacija se zato razume kot povabilo k vsedržavnemu dialogu, ki združuje izkušnje različnih narodnih skupnosti in omogoča izkoriščanje sinergij.

Dodaten poudarek v razpravi je prispeval tudi Center avstrijskih narodnih skupnosti. Predsednik Wakounig je opozoril, da novo, sodobno urejanje področja narodnih skupnosti ne sme ostati zgolj pri nadgradnji obstoječih rešitev, temveč mora upoštevati globoke družbenopolitične spremembe zadnjih desetletij. Posebej je izpostavil pomen digitalizacije javnega prostora, v katerem jeziki narodnih skupnosti trenutno skoraj niso prisotni. Iz tega izhaja potreba po nadaljnjem razvoju pravnega okvira, ki bo zagotovil, da bodo jeziki narodnih skupnosti in z njimi povezane pravne dimenzije ustrezno prisotni tudi v digitalnih informacijskih, komunikacijskih in medijskih okoljih.

V prispevkih so bila izražena tudi upanja na nove, konstruktivne pobude mlajših generacij avtohtonih narodnih skupnosti za nadaljnji razvoj njihovega varstva, pri čemer je bila kot smiselna izpostavljena tudi možnost nove kodifikacije Zakona o narodnih skupnostih. V tem kontekstu bi bila predstavljiva tudi na načelu medgeneracijske pravičnosti utemeljena pobuda pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, z namenom spodbuditi sodoben dialog o razvoju varstva manjšin.

Cilj Centra avstrijskih narodnih skupnosti je tudi v luči te najnovejše publikacije nadalje razvijati varstvo avtohtonih narodnih skupnosti;  v smislu sodobnega, dinamičnega pristopa, ki ustrezno upošteva aktualne družbene spremembe ter izzive in priložnosti digitalizacije.

V tem okviru je namen spodbujati nadaljnje pogovore med politiko, institucijami, izobraževanjem, mediji in civilno družbo, da bi se zakonsko zagotovljene pravice narodnih skupnosti dolgoročno ohranile in okrepile ter tudi v javnem in digitalnem prostoru usmerjeno razvijale.